DRUŽBENA IN OKOLJSKA ODGOVORNOST PRI IZBIRI SPECIALTY KAVE

Kava je postala del vsakdanjika, brez nje si nekateri sploh ne predstavljamo  več normalnega jutra. Je del obveznega rituala, sredi katerega med prebujajočimi jutranjimi mislimi ni prostora še za raziskovanje porekla in zgodbe naše kave. Pa vendar sem prepričan, da v vseh nas nestrpno čakajo neodgovorjena vprašanja, kI spominjajo na otroško odkrivanje nepoznanega: Kako? Zakaj? Od kod?

Več kot sem vedel o kavi, bolj me je začela zanimati tudi njena pot – kdo so ljudje, ki skrbijo, da raste in uspeva? V kakšnih razmerah živijo? Moj fokus ni bil več samo na kavi sami, temveč so me začeli zanimati tudi njeni pridelovalci. Počutil sem se povezanega z njimi, povezovala so nas ista zrna.

Tisti, ki ste si poskušali na ta vprašanja odgovoriti sami, ste morda ugotovili, da ni tako zlahka priti do informacij o razmerah na plantažah in plačilu, ki ga prejmejo delavci. Kavna skupnost postaja vse večja in pomembno je, da kot ljubitelji kave vidimo dlje od kavne usedline po spiti skodelici. Navdušuje me ta tok napredka, ki nas ozavešča in opozarja na širšo sliko in zaradi katerega danes vse več ponudnikov zelene kave ponuja le kave, za katere so lahko prepričani, da so bile pridelane na odgovoren način (do okolja in skupnosti).

Skupnost Ndaroini iz regije Nyeri v Keniji

Ena izmed afriških kav, ki je trenutno na voljo v ponudbi Banibeans, prihaja iz regije Nyeri na jugovzhodu gorovja Mount Kenya. Kljub temu, da so cene kenijskih kavnih zrn ene najviših in najbolj cenjenih, se je število pridelovalcev kave zmanjševalo. Pred nekaj leti je predstavnik podjetja, od katerega odkupujem nepraženo kenijsko kavo, obiskal skupnost Ndaroini (1200 mikro pridelovalcev) in nekaj časa preživel z njimi ter raziskoval življenje v tem delu sveta. V času njegovega obiska je Nyeri zaostajala za drugimi regijami po kvaliteti pridelave kavnih zrn kljub izvrstnim pogojem (bogata prst in izjemna nadmorska višina). Skupnosti je s pomočjo podjetja v nekaj letih uspelo povečati pridelavo za približno 40%, kvaliteta kavnih češenj je poskočila, skupnost je iz dneva v dan rastla (danes je že več kot 1400 mikro pridelovalcev). Poleg tega se je odkupna cena kave dvignila za več kot 50%, s čimer so ljudje dobili pošteno plačilo in regija se je ponovno začela razvijat. V nekaj letih so uspeli zgraditi povsem novo šolo, ljudje se priseljujejo, razmere za življenje so se bistveno izboljšale.

Kaj pa okoljski vidik?

Poleg odgovornosti do skupnosti in družbe, je ena najpomebnejših vrednot tudi skrb za okolje. Ker sem sam nekakšen “eco freak“, mi skrb za zaščito narave res veliko pomeni. Ravno zato sodelujem s podjetjem (dobaviteljem nepražene kave iz Južne Amerike), ki velik povdarek daje skrbi za gozdove. Izbiram pridelovalce, ki se zavezujejo, da ne bodo pri sajenju kavovca ogrožali gozdov, ki so nujno potrebni za biotsko raznolikost in ohranjanje naravnih habitatov. Kavna zrna Brasil Recanto kupujem od pridelovalca, ki poleg kavnih plantaž skrbi še za gozd, ki se nahaja neposredno ob plantažah.

Ilustracije: Ela Hartman

Zadnje čase dobivam tudi veliko vprašanj, zakaj so na novi embalaži upodobljene ženske, ki zastopajo regijo/državo izvora kavnih zrn. Namen ilustracij je poudariti, da proces pridelave ni mehaniziran postopek, temveč za vsakim obranim zrnom stojijo ljudje. Tudi pd njih je namreč odvisna kakovost kavnih češenj.

Luka Banovič, Banibeans